Tudi Roland Garros bi streho!

Prostor, v katerem igralci počivajo, čakajo na dvoboj ali enostavno preživljajo čas s soprogami, dekleti, nekateri menjajo plenice, nekateri berejo ali igrajo 'Play Station',....veliki večini pa je v glavnem dolgčas, je bil v četrtek povsem napolnjen. Tisti z novinarskimi akreditacijami so lahko odšli na drugo stran kluba, toda v tem primeru so morali vzeti v zakup, da jih lahko kdo pohodi, takšna je bila gneča v notranjih prostorih v četrtek, ko je slabo vreme prestavilo dvoboje.

Ja, tudi to je življenje tenisačev, ko pada dež. Hotel je v večini primerov zelo daleč in če igrajo ta dan, je najbolje da najdejo zabavo kar v klubu, pa tudi če sedijo na tleh v garderobi in sanjajo, da so nekje na Maldivih. No, najboljši bodo na kaj takega morali še počakati, saj je čas za plažo in uživanje na soncu običajno nekje po turnirju za Grand Slam na sveti wimbledonski travi.

Bil bi čas, da tudi Roland Garros dobi streho. Po OP Avstralije in Wimbledonu. Čeprav se ja na Roland Garrosu nazadnje zgodilo 30. maja 2000, da se v dnevu ni odigrala niti ena točka, je tema dozorela. Vprašanje je le, kje bo postavili streho.

Organizatorji odprtega prvenstva Francije so imeli idejo, da zgradijo nov osrednji stadion, ki bi stal približno 500 mestrov stran od sedanjega - seveda s streho. No, vse se je zapletlo okoli zemljišča. Pravzaprav pravijo, da je za to kriva politika. Kriva ali ne, vse bolj se širijo govorice, da bi od leta 2016 tekme na Roland Garrosu lahko igrali drugje. V bližini dvorca Versailles ali Disneylanda. To bi bila velika, velika škoda. Ne samo, da je današnja lokacija tradicija, ki datira v leto 1928, ampak sta tu zraven še dve monumentalni športni zgradbi - Park princev (Parc des Princes) in eden najbolj poznanih hipodromov Longchamp.

Povsem razumljive so želje organizatorjev Roland Garrosa. Od vseh štirih turnirjev za Grand Slam, je pariški površinsko najmanjši. Od nekaterih celo več kot dvakrat. Toda v razmerju na Melbourne, Wimbledon ali US Open ima dušo. Ima sledi preteklosti, ki jih je imel Wimbledon pred tem, ko je trda podlaga prekosila travnati teren.

Roland Garros ima Trg mušketirjev in male ulice, ki vodijo proti zunanjim igriščem. Nič in nikjer na svetu v tenisu ni tako elegantno kot Roland Garros. In prav zato je jasno in razumljivo, da bi igralci raje ostali tukaj. No, pogodba traja le do 2015 in če ne bodo dobili tistega kar iščejo, zemljišča, da se razširijo in povečajo kapaciteto gledalcev, da bodo lahko konkurenčni ostalim turnirjem za Grand Slam in bodo zaslužili še več kot zaslužijo danes, bo Roland Garros kot ga poznamo danes - preteklost.

V četrtek se recimo ni igralo veliko. Prvi dvoboji so se začeli šele ob 15.30, morali pa bi začeti ob 11. uri. Med vsemi, ki so čakali na začetek sta bila tudi slovenska mušketirja Blaž Kavčič in Grega Žemlja, toda kot je dejal Novak Đoković okrog 13. ure, ko je vzel loparje in odhitel proti slačilnici - ''Show must go on''. Mora, mora, toda igralci so čakali še več kot dve uri na začetek. Toda to je življenje tenisačev. Vedo kaj morajo, morajo za velik denar in potem je vse lažje. Vse to je mogoče najbolj pojasnil Mihail Južni. ''Ali so najhujša potovanja? So, so, toda potujem že leta in leta ter sem se navadil''.

Tako so se naučil čakati tudi trgovci. Med tem, ko je padal dež, so bile trgovinice s spominki in najbolj založeno robo od vseh turnirjev velike četverice nasploh, polni do zadnjega kotička. Za vstop si moral čakati v vrsti. Vsi tisti, ki so si zaželeli tenisa, pa so lahko odšli z dežnikom na osrednji stadion Philippe Chatrier, kjer so si na velikem ekranu lahko ogledali lanskoletni finale med Rogerjem Federerjem in Robinom Soderlingom. Ja, nekateri so pohiteli, ker ga letos ne bodo videli, pa tudi če se zgodi čudež, saj sta omenjena tokrat v istem delu žreba...

pripravil: L.S. (vir: Neven Bertičević)

foto: daylife.com