Pa sva doma. Midva. Kufri ne.
Ker nama je čez celotno potovanje vse teklo kot po maslu, se je je na koncu vendar moralo malo zalomiti. Vesela sva, da je bilo to čisto na koncu in da nič kritičnega. V Zagrebu ni bilo najine prtljage :)
Tudi tokrat je organizator tega nepozabnega "Potovanja z Blažem na Australian Open 2015" poskrbel za najin prevoz od hotela do letališča (cca. 30 min), uradni Australian Open transport.
Letališče v Melbournu je potnikom zelo prijazno - na polet sva čakala s pivom v roki in s tenisom na TV-ju.
Iz Melbourna smo poleteli s približno polurno zamudo in takoj sva vedela, da bo v Dohi verjetno problem ujeti naslednji let, saj sva imela le 55 minut v primeru, da ni zamude. S pravim šprintom po raztegnjenem letališču (ob Veronikinem jamranju, da ne more teči tako hitro v japonkah) in z nekaj sreče sva letalo tudi ujela.
No, čez dobrih 5 ur v Zagrebu sva ugotovila, da prtljagi ni uspelo :( Ni zdržala najinega hudega tempa in tako pride v Velenje (baje) šele nekje v ponedeljek. Tako sva sprobala našo zimo v kratkih hlačah (jaz) oziroma v japonkah (Veronika). Preživela.
Kaj reči za konec tega popotovanja? Bilo je nepozabno in neprecenljivo. Hvala predvsem Petrolu in Babolatu za organizacijo nagradne igre, hvala Blaževemu menedžerju in vodji tega projekta Gašperju Pavliju in posebna hvala Blažu Kavčiču in njegovemu trenerju Blažu Trupeju za gostoljubnost. Hvala tudi vsem, ki ste spremljali ta blog.
Pa lep pozdrav do naslednjič :)
Kje kupujete teniško opremo ?