Takšni časi nam zbudijo skomine na rivalstva prejšnjih obdobij. Eno največjih je bilo zagotovo porednim Američanom Johnom McEnrojem in angelskim Švedom Bjornom Borgom. Dobra tri desetletja kasneje po enem izmed najbolj epskih wimbledonskih finalnih obračunov, je ameriška produkcijska hiša HBO posnela dokumentarni film z naslovom: "McEnroe/Borg: Fire & Ice". Sočasno je v ZDA bila izdana knjiga avtorja Stephena Tignorja "High Strung: Bjorn Borg, John McEnroe, and the Untold Story of Tennis' Fiercest Rivalry".
Finale Wimbledona leta 1980 je po tihem napovedovalo konec wimbledonske vladavine Bjorga. Takrat 22-letni John McEnroe je prav takrat začel verjeti, da lahko konča Bjorgov niz zmag na sveti travi. Teniška forma Johna McEnroja se je začela naglo vzpenjati v letu 1980, zato je bilo to vsekakor prelomno obdobje za nadaljevanje in uspešnost njegove teniške kariere. Takšen preboj je zahteval dodatno žrtev. Njegov nenavaden in razbijaški karakter je bil vse bolj izpostavljen jedkim kritikam strokovne in laične javnosti. Na drugi strani si je John na račun rastoče medijske pozornosti jemal vse več pravice do arogantnega obnašanja. Na Roland Garrosu se je pred dvobojem z Ivanom Lendlom pritožil sodniku zaradi muhastega vremena. Na igrišče je celo poklical glavnega sodnika turnirja in glasno zahteval prekinitev igre. Ko se je igra nadaljevala, je gladko izgubil v dveh setih. To je bila prva zmaga Čeha nad Američanom. Ob koncu dvoboja je McEnroe v svojem slogu čemerno in glasno postavil retorično vprašanje: "Kdo je večja sramota, jaz ali vi sodnik?"
Naslednji teden je nadaljeval svojo pot proti Queens Clubu. Ja, sloviti Wimbledon, ki ga je v svoji karieri osvojil štirikrat. V prostorih Wimbledona je bil vse drugo kot ljubljenček publike, saj angleška konzervativna naravnanost k prefinjenosti pač ni prenesla njegovega arogantnega vpitja, glasnega preklinjanja in nespoštovanja pravil svete trave. Enkrat se je baje celo prepiral s skupino ljudi v Wimbledonu, ker so ga označili za nedoraslega otroka. Edini problem McEnroja (glede odnosa do svoje teniške igre in s tem posledično razvoja njegove teniške kariere) je bil, da je s samozavestjo rasla tudi njegova zaskrbljenost. Naenkrat se je občutek, da lahko osvoji Wimbledonsko lovoriko prelevil v dolžnost, da zmaga Wimbledon. Verjetno ni edini, ki se je v svoji karieri moral spopadati s takšnim bremenom. Njegov sloves "porednega fanta" je s pridom izkoristil Nike, ki je leta 1981 na ta način uspešno promoviral svoje teniške copate. Občinstvo v Wimbledonu je istega leta že v prvem kolu bilo deležno preklinjanja Američana in njegove najljubše besede "f…", ki jo je namenil glavnemu sodniku turnirja. Vsekakor je bil znan po tem, da je običajno svojo jezo stresal tudi nase, se ozmerjal in čudil nad svojo slabo igro. Njegovi najslavnejši in najpogosteje izrečen stavek je bil: "You can't be serious. You cannot be serious!"
Pred Wimbledonom leta 1981 se je znesel nad razmerami v All England Clubu. Občinstvo je ozmerjal z mrhovinarji in pohlepneži, celotni kompleks pa označil za zanikrno prestižen. Med polfinalnim dvobojem je princesa Diana, ki je bila takrat zaročenka princa Charlesa, vidno užaljena zapustila kraljevo ložo. Poleg tega se je v igri dvojic, ko sta ste na nasprotni strani mreže znašla Indijca, glasno spraševal glede objektivnosti linijskega sodnika, ki je nosil turban. Ja, McEnroe je zagotovo sovražil Wimbledon in ves, po njegovem mnenju, "lažen" sloves, zato mu ni preostalo drugega, kot da zmaga. Naloga je bila vse prej kot enostavna. V finalu ga je čakal kralj Wimbledona, Bjorn Borg, ki je v Wimbledonu zabeležil 41 zaporednih zmag. Dvoboj je bil podoben tesnemu obračunu prejšnjega leta, ko je Bjorn Borg v epskem obračunu premagal Johna McEnroja 1-6 7-5 6-3 6-7(16-18) 8-6. McEnore je bil kot neobičajno miren proti Borgu. Prvi set je dobil Borg s 6-4. Kot ponavadi v rivalskih dvobojih teh dveh šampionov, je ključnega pomena bil tie-break. Obračun so spremljali slikoviti komentarji največjih svetovnih medijev. Nekateri so ga označili za brutalnega, ubijalskega in brezobzirnega. McEnroe je prevzel vajeti v svoje roke in verjel je, da lahko končno zmaga. Šved je bil ljubljenček občinstva, a McEnroe je bil zmagovalec. Z zmago je prevzel vodilno mesto na ATP lestvici. Kljub prvi zmagi na sveti travi, je bil McEnroe prvi šampion, ki mu nisi ponudili častnega članstva v klubu. Seveda ni ostal dolžan konzervativnim organizatorjem turnirja. Protestno se ni udeležil večerje šampionov! Svoje dejanje je seveda slikovito pojasnil: "Večer sem želel deliti s svojo družino in prijatelj ter ostalimi, ki so mi stali ob strani…ne pa s skupino zategnjenih prestižnežev, starih 70 do 80 let, ki mi govorijo, da se obnašam kot bedak."
Letnik | Osvojeni Wimbledoni | Osvojeni grand slami | Starost ob prvi zmagi na GS | |
---|---|---|---|---|
Roy Emerson | November 1936 | 3 | 12 | 22 |
Rod Laver* | Avgust 1938 | 4 | 11 | 21 |
Bjorn Borg | Junij 1956 | 5 | 11 | 19 |
John McEnroe | Februar 1959 | 3 | 7 | 22 |
Pete Sampras | Avgust 1971 | 7 | 14 | 19 |
Roger Federer | Avgust 1981 | 6 | 16 | 21 |
Rafael Nadal | Junij 1986 | 2 | 10 | 19 |
*Rod Laver je edini, ki mu je doslej uspelo osvojiti vse štiri Grand Slame v enem letu
pripravila: Nina Kelemen
foto: Google Images
Kje kupujete teniško opremo ?
Komentarji