Pred dvema letoma je Ernests Gulbis v četrtem krogu OP Francije premagal Rogerja Federerja, v četrtfinalu pa Tomaša Berdycha. Prvič v karieri se je uvrstil v polfinale turnirja za Grand Slam in se sledeči ponedeljek zavihtel med najboljšo deseterico na lestvici ATP. Zdelo se je, da bo 27-letnik iz premožne latvijske družine uresničil napovedi in postal eden najboljših igralcev na svetu. A temu ni bilo tako.
Dve leti kasneje je nekoč eden najobetavnejših igralcev uvrščen na 80. mesto lestvice ATP. V lanski sezoni je dobil le 11 od 35 obračunov (31%), letos šest od 12 (50%). Od polfinalnega nastopa v Parizu (2014) se na Grand Slamih kar dve leti ni prebil dlje od drugega kroga, na letošnjem OP Francije pa je že ugnal Andreasa Seppija in Joaa Souso ter zabeležil najboljši rezultat v sezoni.
H krizi latvijskega tenisača sta pripomogli poškodbi zapestja ter rame in pristal je na obrobju teniškega cirkusa. Ko je na igrišču številka 18 premagal Seppija, ga je o občutkih povprašal samo en novinar. To je realnost, s katero se srečujejo igralci z roba stoterice, pa čeprav so nekoč že krojili svetovni vrh.
''Ko igraš dobro, je to povsem drug svet. Vsi te hočejo na turnirjih, vsi ti omogočijo igranje na dobrih igriščih, vsi ti želijo ugoditi. Pred dvema letoma sem tu igral v polfinalu. S tenisači, ki igrajo na igrišču 18, ravnajo kot z dr***m,'' je za Sport360 povedal Gulbis.
''Vprašal sem, 'ali je igrišče dobro za dvoboj?' in odvrnili so 'ne, pojdi na igrišče'. Trenerji nimajo niti mesta, od koder bi lahko spremljali obračun. To se mi zdi nespoštljivo. Vsi se trudimo po najboljših močeh, igramo v mrzlem in toplem vremenu in nikomur ni mar. Dajemo vse od sebe in to dobimo v zameno. To zagotovo ni demokratičen odnos,'' je povedal 27-letnik in dodal, da bi morali prireditelji spoštovati vse udeležence turnirja.
''Ljudje v mojem položaju morajo moledovati za igrišče za trening, če želijo trenirati eno uro. Postavljeni igralci pa imajo na voljo dve uri, ki ju lahko preživijo sami s trenerjem. Kako naj tekmujem? Mi imamo na voljo eno uro in na igrišču so štirje ljudje, igramo pa proti igralcu, ki je dobro pripravljen. Ne vem, kako sistem deluje. Ali ne živimo v demokraciji, kjer smo vsi enaki?'' se je spraševal Gulbis in dodal, da se to ne dogaja le v Parizu, temveč povsod po svetu.
''Dandanes moram igrati v kvalifikacijah. Nimam možnosti, da bi mi nekdo podaril 'wild card'. Nimam sreče, vendar mi je všeč, da sem v tem položaju. Ko si mlad in ti gre vse po načrtu, sploh ne opaziš, da se ti vsi prilizujejo brez razloga, in to samo zato, ker si dober tenisač. Živiš svoje življenje in pričakuješ, da ti bodo ljudje 'lezli v rit','' je povedal zmagovaleč šestih turnirjev, ki še nikoli ni izgubil finala na ATP Touru (6-0).
''Teniška družba ima zelo kratek spomin. Če nekaj mesecev igraš slabo, je to to. Morda ne, če si eden od treh, štirih najboljših na svetu, ki so konstantni že toliko let, a fantje, kot sem jaz... Grigor Dimitrov ima težave. Bil je v top 10. Gre za dobrega igralca. Kako dolgo bo trajalo, da se bo odnos ljudi spremenil? Nisem prepričan. Če bo še eno leto igral slabo, se bo znašel v mojem položaju. Včasih je to nepravično, a obenem te motivira, da se vrneš nazaj. Bolje spoznaš ljudi okoli sebe.''
Poškodbe so mu preprečile, da bi treniral toliko, kot bi si želel. ''Treniral sem trikrat manj, kot bi si želel. Jaz sem igralec, ki mora na igrišču preživeti ure in ure. Ko sem igral dobro, sem treniral pet do šest ur. Počutil sem se dobro. Zaradi težav z zapestjem in ramo sem na igrišču preživel eno ali celo pol ure. Vsak igralec je drugačen in jaz potrebujem ure na igrišču. Fizična pripravljenost mi ne pomaga. Potrebujem ure,'' je zaključil Latvijec.
Nekdanji 10. igralec sveta se je prvič po dveh letih uvrstil v tretji krog turnirja za Grand Slam.
pripravil: Ž. J.
foto: Zimbio.com
Kje kupujete teniško opremo ?
Komentarji