Filip Kaljevič je uradno Ljubljančan na začasnem delu v Domžalah. Pred skoraj 12 leti se je rodil mami Angelci in očetu Predragu, še prej sta starša povila sestrico Marino. 11. julija bo Filip upihnil 12 svečko, a je za njim že pet letna in to, sila uspešna kariera. Sprva je pri intervjuju sramežljivo stal in čakal, kje bo ugriznilo… Kot vsi mladi fantje in punce, ki so uspešni, a medijske pozornosti še niso vajeni. Lepo počasi.
Filip je začel igrati pri sedmih letih, ko ga oče v Savskem naselju v Ljubljani pripravil za bodoče dvoboje. Najprej ga je v roke vzela Tajana Mlakar, ki ga je naučila osnov in predala v roke Max tenis klubu, prav tako iz Ljubljane. Čeprav je osnova teniškega razvoja v Mini in Midi tenisu, je Filip le enkrat igral turnir Midi, resen spopad s konkurenco pa najavil pri dobrih osmih letih, ko je že začel osvajati državne turnirje. Prvi pokal za prvo mesto je Filip osvojil leta 2010 decembra v Mariboru, kjer je pokoril dve leti starejše fante. Da je Filip na pravi poti otroškega razvoja je dokazal pri devetih letih in pol, ko je na turnirju do 11 let v Kopru 2011 prišel do polfinala, le nekaj mesecev kasneje pa je leto dni starejša konkurenca pošteno pogledala v hrbet, drobnemu, a sila žilavemu in tehnično dobro podkovanemu Filipu. Od takrat so se pokali redno pojavljali na jedilniku teniških turnirjih. In ko postaneš sila nadarjen slovenski teniški igralec, je bila pot jasna: gremo v tujino.
 |
 |
»Najbolj se spomnim prvega pokala, ki sem ga osvojil na igriščih ŽAK v Ljubljani. V bistvu je to »smeško«, ki ima posebno mesto v moji teniški karieri.«, se prvih uspehov spominja Filip.
Znan si kot zelo temperamenten igralec. Kako je bilo na prvih turnirjih?
»Sploh nisem bil nič nervozen. Zelo sproščeno sem igral. Sploh nisem registriral porazov in slabih točk. » In oče Predrag doda: » Res je. Včasih je bil bolj igriv in sproščen. Danes ga prehitro vrže iz tira kakšna nepomembna stvar. »
Prva pot v tujino je bila na Reko, kjer je na OP Reke 2013 nastopil v leto dni starejši konkurenci. Četrtfinale je bil izjemen uspeh najmlajšega na turnirju. Naslednja pot je bila v srbsko prestolnico Beograd. Oče se spominja: » Sprva je bila ta pot namenjena obisku sorodnikov, še posebej babice in tete, a je bil ravno takrat turnir Odprto prvenstvo Beograda do 12 let, kjer je bil Filip ponovno najmlajši in najlažji, a vseeno prehiter in enostavno predober, da bi mu bili starejši fantje kos. Filip je točno za 11. rojstni dan zmagal na turnirju in jasno napovedal, da kdorkoli mu bo očital, da je leto dni mlajši, ali morda prešibak, bo proti njemu osvojil le kakšno igro, z malce sreče dve.«
Leto 2013 je bilo kreativno tudi zaradi spremembe v trenažnem procesu. Oče Predrag se je odločil in Filipa pripeljal v Domžale, kjer trenira pod budnim očesom Igorja Ogrinca, pomaga tudi Anže Čevka. Letni uspehi na dveh mednarodnih turnirjih in izjemna konkurenčnost na domačih tleh, sta bila dokaza, da bo Filip v svoji generaciji kandidat za vodilno mesto. Oče priznava: » V zimskem času je Filip delal dobro. Lahko je napredoval, ker je imel odlične sparing partnerje (Mark Goljar Andrejič, Anej Levpušček, Andrej Videc in Pia Lovrič).«
 |
 |
Ko je fantu, ki ima poleg tenisa zelo rad tudi košarko, treniral je pri Unionu Olimpiji, uspevalo ujeti udarce starejših sotekmovalcev pri TK Domžale, je napočil čas resnice. Letošnja zimska sezona je pokazala ves čar Filipovega teniškega znanja. » Napredoval sem zelo in tudi ugotovitev, da me nobeden ne more premagati, mi je kar všeč. Vem, da se moram še naprej truditi na treningih.«, hudomušno doda Filip.
Filip Kaljevič je aktualni zimski državni prvak do 12 let ter udeleženec pionirskega Winters Cupa v Romuniji, neuradnega evropskega prvenstva. Tudi očetu ni bilo vseeno, a dodaja: » Vsak dan smo bili na Skype-u, čeprav mislim, da je užival. Verjetno ravno zato, ker mene ni bilo tam.«
Filip: » Sam sem si spakiral, čeprav malo mi je mamica pomagala. Najprej smo šli z letalom do Bukarešte, potem pa še z vlakom skoraj štiri ure. Všeč mi je bilo v Romuniji. Hotel je bil v redu, tudi dvorana. Zmagal sicer nisem, ampak je bilo tesno, čeprav na hard courtu nisem treniral. Na vlaku smo si vseskozi pripovedovali vice in smo se nepretrgoma smejali štiri ure.«
V njegovi karieri je lahko polno pasti, zato je pri željah potrebna previdnost: » Rad bi, da bi mu tenis dal nekaj več. Če bi odšel študirat v ZDA in bil tam igral tenis je načrt izpolnjen. Če pa se bo kaj pokazalo v smislu razvoja in uspehov, pa je preveč odvisno, največ od Filipa. Naj se Filip pravilno razvije in izoblikuje v dobrega fanta, takrat lahko tudi pričakujemo kakšen uspeh. Zelo sem zadovoljen, ker Filip odličen v šoli. Naj tako nadaljuje.«, je dokaj konkreten oče Predrag.
»Tenis mi pomeni vse. Ne bi ga zamenjal za nič na svetu.«, v jasnem in zrelem tonu potrdi Filip.
Kot pravemu teniškemu navdušencu mu ni mar, kako igra, denimo Novak Djokovič: » On mi je všeč kot oseba, pa predvsem zaradi izjemnega poguma pri osvajanju točk. Tudi njegov backhand je neverjeten. Na drugo mesto bi postavil Nadala in Del Potra. Pri nogometu navijam za Barcelono, pri košarki pa za LA Lakerse. Spoštujem vse vrhunske športnike. Imam podpis od Jake Lakoviča, ki je enkrat na sosednjem igrišču igral tenis s svojo punco.«
In prav Jaka Lakovič je s svojo strogo profesionalnostjo in načrtnim delom dokazal, kako uspeti v krutem svetu vrhunskega športa. Filip ima nedvomno podpis športnika, ki je na svoj način spisal recept do uspeha.
intervju je opravil Gašper Bolhar
foto: Gašper Bolhar
Kje kupujete teniško opremo ?
.png)
Komentarji