Ljubitelji tenisa, ki spremljajo dvoboje v živo ali pa po televiziji vidijo veliko stvari, ki so povezane s tenisom. Od strokovnega štaba, trenerjev, sodnikov, pobiralcev žogic, uradnih fizioterapevtov,...redko pa imajo priložnost videti napenjevalca strun, ki je še kako pomemben člen. Njegovo delo je, da pripravi lopar po želji igralca ali igralke in tako je bilo tudi prejšnji teden v Davisovem pokalu, ko je slovenska reprezentanca igrala s finsko izbrano vrsto.
V dvorani Tivoli je v malem prostoru imel svojo delavnico Primož Trampuš, uradni napenjevalec teniških loparjev, ki je v naši deželi bolj znan pod imenom Tengo, saj se že celo desetletje ukvarja s prodajo teniške opreme. Primož je prvi, ki je v Sloveniji poskrbel za specializirano prodajo teniške opreme tudi preko spleta www.tengo.si .
Prve korake napenjanja ga je naučil teniškim poznavalcem zelo znani Franc Hribar-Fonzi (Strunca.com). Primoža smo ujeli ravno med delom v pokalu Davis in z veseljem si je vzel čas za kratek intervju.
Pozdravljen Primož. Kako dolgo že napenjaš teniške loparje?
Od leta 1995, se pravi že več kot 15 let.
Ali si prvo začel z napenjanjem in šele nato s specializirano prodajo izdelkov?
Ne, 6 let sem še kot študent napenjal le lokalnim igralcem, šele po študiju sem se odločil za specializirano trgovino za tenis, ker sem enostavno ugotovil, da v ostalih športnih trgovinah ni nobene pametne ponudbe. Februarja 2002 je tako zaživela spletna trgovina www.tengo.si . S prodajo po spletu sem bil za tiste čase prehiter, zato je bilo prve dve leti bolj tragično.
Na vsakem turnirju obstaja uradni napenjalec strun in v Davisovem pokalu, ki je potekal ta teden, si bil to ti? Se moraš za to nalogo prijaviti? Kdo poišče človeka za to nalogo?
Ja, organizator turnirja oziroma Davis Cup dvoboja je dolžan zagotoviti uradnega napenjalca na mestu kjer se bo odvijalo tekmovanje. Delo ne poteka samo med turnirjem ampak tudi kakšen dan ali dva pred tem, ko igralci že trenirajo. Za Davisov pokal celo cel teden prej. Finci so bili namreč v Ljubljani že od prejšnje nedelje in so trenirali 2x dnevno.
Kakšen je tvoj delovnik v času turnirja?
Non-Stop (smeh). Večinoma je res tako. Če igralci trenirajo ali igrajo do 20. ure in imajo naslednji dan ob 9.00 trening, morajo biti loparji že pripravljeni. V glavnem velja pravilo, da je treba pripraviti loparje ne glede na to, koliko si igralci zmišljujejo, zato nam nočno delo ne uide.
Ali profesionalni teniški igralec po vsakem dvoboju zamenja in na novo vpne strune na lopar?
Seveda, višje kot je na lestvici bolj pogosto napenja loparje. Osebno ne poznam nobenega Top igralca, da bi 2 dni igral z istimi strunami. Še več, običajno lopar zamenjajo, ko se zamenjajo žoge, torej na 9 iger.
S koliko loparji sta recimo igrala najboljša tenisača obeh ekip (Kavčič, Nieminen) ta teden v Davisovem pokalu, ki je potekal v dvorani Tivoli?
Točne številke ne poznam, vem pa, da jih je Blaž Kavčič dal napeti 16 in Nieminen 12. Oba jih imata v torbi vsaj 10.
Ali morda tenisači preverjajo napetost strun, ko prevzamejo loparje pred tekmo?
Ja, nekateri s tole napravico http://www.tengo.si/katalog/merilci/ERT300?code=ERT300 , drugi spet ne in zaupajo občutku. Je pa tako, da v začetku napnejo samo en lopar in na podlagi tega potem napenjajo več ali manj.
Ali na vsakem turnirju turnirju obstaja uradni napenjevalec strun?
Obvezno. Na manjših turnirjih je morda le en, na večjih pa se število poveča. Recimo na Grand Slamih jih je približno 10. (glej sliko spodaj)
Imajo morda najboljši teniški igralci na svetu tipa Federer, Nadal,… svojega človeka (napenjevalca strun), ki potuje z njimi po turnirjih?
Nekateri ja, večina pa ne. Tile jih imajo največ in so najboljši http://www.p1tennis.com/ , zanimivo pa je, da je to izključno moška domena. Nisem še slišal, da bi katera ženska imela svojega človeka, ki bi srbel za njene loparje. Očitno so moški igralci bolj očutljivi za te stvari.
Kakšna vrsta strun je najbolj pogosta v profesionalnem tenisu?
Ni dvoma, poliestrska! Prav na strunah je bilo v zadnjem desetletju narejen daleč največji napredek v teniški industriji. Če je v časih Samprasa večina igrala na naravnih črevih, je sedaj popolnoma drugače in se čreva uporabljajo samo še kot hibrid, torej za prečne ali kot Federer izjemoma za vzdolžne strune. Pri tem je pravo revolucijo začelo nemško podjetje Kirschbaum. Večina Špancev oziroma tistih, ki so najraje igrali na pesku, so igrali s to struno. Verjetno se bo še kdo spomnil njihovega logotipa na strunah v obliki češnje. Sledil je Luxilon, katerega slavo v svet je ponesel Gustavo Kuerten-Guga, za njim pa praktičo vsi, ki kaj veljajo v svetovnem tenisu. Sedaj so mnogi izdelali že vsaj tako dobre ali celo boljše strune kot Luxilon in praktično ni več podjetja, da v programu ne bi imeli poliesterskih strun. Na samem začetku so bile strune iz poliestra zelo trde in so hitro izgubile napetost, sedaj pa so zaradi različnih dodatkov veliko mehkejše in držijo napetost bistveno dlje. Zanimivo je tudi to, da so strune iz poliestra lahko zelo poceni, saj osnovno različico v proizvodnji lahko dobite že za cca 5€ za 200m.
Kakšna je razlika med naravnim črevom, sintetičnim črevom in poliestersko struno?
To je tako široko tehnično vprašanje da bil bil predolgo. Na spletu je o tem ogromno napisanega. Zato samo na kratko kakšne so glavne razlike, ki jih čuti igralec. Naravno črevo je najstarejša oblika strune za tenis in tukaj kraljuje Babolat s svojo VS, ki je po mojem mnenju najboljša na trgu je pa precej draga. Odlikuje jo odlična odzivnost, konstantnost napetja in mehkoba. Sintetična čreva so nasledile naravna čreva in dolgo so jih uporabljali vsi, ki so jim bila naravna čreva predraga, je pa res da se po sam lastnosti igranja zelo težko kosajo z njimi. Še danes jih napenjamo vsem, ki so jim poliestrske strune pretrde. Sledijo poliestrske strune, ki imajo največjo vzdržljivost, kontrolo žoge in spin potencial. Pri tem tenisači najbolj cenijo da so razmeroma poceni in da se ne premikajo, oziroma bolje, da takoj skočijo nazaj na prvotno mesto.
Nekateri uporabljajo tudi hibridno napenjanje strun. Je to v svetovnem tenisu zelo pogosto?
Zelo, Grega Žemlja npr. uporablja Babolatovo RPM Blast za vzdolžne (poliester) in VS (čreva) za prečne strune. Roger Federer recimo uporablja VS vzdolžno in Luxilon Alu Power Rough za prečne To kombinacijo lahko kupite tudi sami. Imenuje se Wilson Campions Choice http://www.tengo.si/katalog/strune-12m/wilson/Wilson-Champions-Choice-?code=WI97800 .
Kakšne strune bi priporočil za amaterske igralce tenisa in zakaj?
Odvisno, kaj mu odgovarja. V kolikor želi mehko struno z dobro odzivnostjo, potem od naravnih črev pa do multifilamentov. Če pa nima težav s teniškim komolcem in si želi odličen spin potencial ter vzdržljivost, potem poliestrske strune. Žal ni univerzalne strune, ki bi zadovoljila potrebe prav vseh, zato je potrebno, kot pri izbiri loparja, tudi pri strunah poizkusiti različne kombinacije. Žal pri nas prepogosto opažamo, da igralci premalo časa namenjajo izbiri strune. Očitno pozabljajo, da je struna motor loparja! Dober vir o posameznih lastnostih določenih strun boste našli tukaj http://www.saitenforum.de/saite2010.php .
Ali ste vedeli? Primož in njegov pomočnik sta minuli teden v Davisovem pokalu finski reprezentanci napela 32 loparjev, slovenski pa 36. Najmanj je imel napet lopar Micke Kontinen (21,5 kg), največ pa Grega Žemlja (27kg). Najboljši finski tenisač Jarkko Nieminen (50. na ATP) je dal napeti 12 loparjev, vse na 25 kg, prvi slovenski teniški igralec Blaž Kavčič pa 16 na različno tenzijo. V zadnjem obračunu je igral z napetostjo 22.5/21.5. |
pripravil: L.S.
foto: L.S.
Kje kupujete teniško opremo ?
Komentarji