Ne, to ni znanstvena fantastika. Morda gre za šalo, vendar se nihče ne smeje. Aura nedotakljivosti, ki jo je na peščenih igriščih več kot desetletje užival Rafael Nadal, se je dokončno razblinila s porazom v tretjem krogu turnirja serije 500 v Barceloni, kjer ga je še drugič v letošnji sezoni premagal Fabio Fognini. Italijan je postal prvi tenisač po Novaku Đokoviću, ki je ''kralju peska'' prizadejal dva zaporedna poraza na peščeni površini in, kar je še bolj impresivno, pri tem ni oddal niti niza.
Razprave o tem, ali je Fognini zmagal po zaslugi dobre igre ali je Nadal prikazal še eno v seriji neprepričljivih predstav, bi se lahko zavlekle pozno v noč, zato ostanimo pri dejstvih. Španski matador je v letošnji sezoni zaigral na treh turnirjih s peščeno podlago in zabeležil prav toliko porazov, kar je najslabši uvod v njegovi karieri, odkar se je leta 2005 prebil med svetovno teniško elito.
Če so bili izgovori, ki jih je Nadal navedel za nekaj presenetljivih porazov v uvodnem delu letošnje sezone, legitimni - nenazadnje je imel Španec v letu 2014 ogromno težav s poškodbami - pa porazi na rdečem pesku kažejo na to, da se v ozadju skriva nekaj več. V Nadalovo igro so se prikradli dvomi, zato ga, kot je bilo razvidno na obračunu s Fogninijem, na cedilu pušča celo njegov brutalen forehand udarec, ki je bistvenega pomena za uspeh španskega matadorja.
Nadalova statistika na peščeni podlagi je še vedno brezhibna. Španec je v karieri zbral 329 zmag in le 27 porazov (329-27/92%). Osvojil je 46 turnirskih lovorik (46-7/87%), vključno z 19. turnirji serije Masters 1000 (19-6/76%) in devetimi zmagami na OP Francije (2005-2008, 2010-2014; 9-0/100%).
Od leta 2005 do 2013 med evropskim delom peščene sezone nikoli ni zabeležil več kot dva poraza, lani pa je prvič po letu 2004 igrišče trikrat zapustil s sklonjeno glavo. A lanskoletni porazi proti Davidu Ferrerju (Monte Carlo), Nicolasu Almagru (Barcelona) in Đokoviću (Rim) so hitro utonili v pozabo, ko je na osrednjem igrišču Roland Garrosa še drugič v finalu premagal prvega igralca sveta in se veselil devete, rekordne lovorike v Parizu.
Obdobje | Porazi na pesku |
2002 - 2004 (uvod) | 10 |
2005 - 2010 (vrhunec) | 6 |
2011 - 2015 (zaton) | 11 |
Do začetka drugega Grand Slama sezone nas loči natanko en mesec, Nadal pa bo do takrat zaigral še na Mastersih v Rimu in Madridu, kjer bomo dobili jasnejšo sliko, kakšne so njegove možnosti na OP Francije. Stavnice se vse bolj nagibajo k Đokoviću, trenutno daleč najboljšemu tenisaču na svetu, ki je na pariškem pesku izgubil vseh šest obračunov z Nadalom, a letos so njegove možnosti za dopolnitev kariernega Grand Slama boljše kot kdajkoli prej.
2002 (1):
Majorca Open (2R) Olivier Rochus 6:2 6:2
2003 (6):
Monte Carlo (3R) Guillermo Coria 7:6(3), 6:2
Barcelona (2R) Alex Corretja 3:6, 6:2, 6:1
Hamburg (3R) Gaston Gaudio 6:2, 6:2
Bastad (QF) Nicolas Lapenti 3:6, 6:3, 7:6(6)
Stuttgart (2R) Fernando Gonzales 6:4, 6:4
Umag (SF) Carlos Moya 6:4, 6:4
2004 (3):
Bastad (QF) Gaston Gaudio 6:2, 6:3
Stuttgart (QF) David Ferrer 6:3, 6:7(3), 7:5
Palermo (R2) Olivier Mutis 6:3, 6:3
2005 (2):
Buenos Aires (QF) Gaston Gaudio 0:6, 6:0, 6:1
Valencia (QF) Igor Andreev 7:5, 6:2
2006 (0):
/
2007 (1):
Hamburg (F) Roger Federer 2:6, 6:2, 6:0
2008 (1):
Rim (2R) Juan Carlos Ferrero 7:5, 6:1
2009 (2):
Madrid (F) Roger Federer 6:4, 6:4
OP Francije (4R) Robin Söderling 6:2, 6:7(2), 6:4, 7:6(2)
2010 (0):
/
2011 (2):
Madrid (F) Novak Đoković 7:5, 6:4
Rim (F) Novak Đoković 6:4, 6:4
2012 (1):
Madrid (R3) Fernando Verdasco 6:3, 3:6, 7:5
2013 (2):
Vina Del Mar (F) Horacio Zeballos 6:7(2), 7:6(6), 6:4
Monte Carlo (F) Novak Đoković 6:2, 7:6 (1)
2014 (3):
Monte Carlo (QF) David Ferrer 7:6(1), 6:4
Barcelona (QF) Nicolas Almagro 2:6, 7:6(5), 6:4
Rim (F) Novak Đoković 4:6, 6:3, 6:3
2015 (3):
Rio de Janeiro (SF) Fabio Fognini 1:6, 6:2, 7:5
Monte Carlo (SF) Novak Đoković 6:3, 6:3
Barcelona (R3) Fabio Fognini 6:4, 7:6(6)
1. Guillermo Vilas (Arg) 49
2. Rafael Nadal (Špa) 46
3. Thomas Musters (Avt) 40
4. Björn Borg (Šve) 30
5. Manuel Orantes (Špa) 29
6. Ivan Lendl (Češ) 28
7. José Luis Clerc 21
8. Mats Wilander (Šve) 20)
9. Andrés Gómez (Ekv) 16
= Carlos Moay (Špa) 16
1. Guillermo Vilas (Arg) 664-163 (80%)
2. Manuel Orantes (Špa) 489-147 (77%)
3. Thomas Muster (Avt) 422-127 (77%)
4. Jose Higueras (Špa) 376-164 (70%)
5. Eddie Dibbs (ZDA) 368-127 (74%)
6. Carlos Moya (Špa) 337-143 (70%)
7. Ivan Lendl (Češ) 329-75 (81%)
= Rafael Nadal (Špa) 329-27 (93%)
pripravil: Ž. J.
foto: Zimbio.com
Kje kupujete teniško opremo ?
Komentarji