Marija Šarapova : "Hočem biti poznana kot velika teniška šampionka in nič drugega"!

Sibirska teniška lepotica Marija Šarapova je bila predstavljena v decembrski izdaji novozelandske revije M2. Marija je spregovorila o novih sončnih očalih znamke Tag Heuer, o svojem dobrodelnem delu v Černobilu, posebno zanimivo pa je bilo poglavje o njenem otroštvu in življenju Rusinje v Ameriki!





Verjetno je bilo za vas težko, ko ste morali pri 7 letih zapustiti domači kraj in oditi v Ameriko?

"Preselitev v Ameriko je bilo za našo družino težka, posebej za očeta, jaz pa sem bila 2 leti ločena od mame. To je bil najtežji del. Ko pa je k nama prišla tudi mama, mi je bilo vseeno, kje na svetu se nahajamo. Najboljši del selitve pa je, da sta mi starša omogočila izpolnitev mojih sanj, saj sta me pripeljala v kraj, kjer sem lahko pokazala ves svoj talent".





Ali mislite, da ste v otroštvu kaj zamudili?

"Če sem iskrena, ne bi spreminjala nič iz mojega otroštva. Tenis mi je omogočil tako veliko stvari. Spoznala sem lahko različne kulture, potovala po svetu in srečala krasne ljudi. Sem srečno dekle".

Kje so starši potegnili črto med pomočjo in podporo otroku ter prevelikimi pritiskom in pričakovanji od njih?

"Ne morem govoriti namesto drugih. Iz mojega stališča gledano sta mi nudila vso podporo, saj so bile želje, da postanem teniška šampionka moje in ne njune in naredila sta vse, da mi to omogočita. Prevzela sta velik rizik v mojih mladih letih, mnogi starši si ne bi upali narediti kaj takega".





Kaj bi svetovali drugim?

"Če trdo delaš, se ti sanje uresničijo. Jaz sem živi dokaz za to. Jaz sem bila le ena od otrok z velikimi sanjami. Upam, da bom nekaterim inspiracija".

Ste velika ambasadorka pri saniranju posledic jedrske nesreče v Černobilu. Kakšno je stanje sedaj v regiji?

"Ponosna sem na to delo bolj kot na vse drugo. Pomagam mladim ljudem, da se iz žrtev spremenijo v bojevnike za preživetje. Regija še vedno trpi za posledicami nesreče izpred več kot 20 leti".





Kako pomembno je za vas rusko državljanstvo?

"Jaz sem Rusinja. Imam ruski potni list in starša sta oba Rusa. Igram za Rusijo v pokalu FED in z družino govorim rusko. V ZDA živim kot vsi pripadniki drugih držav".

Ali mislite, da se boste kdaj vrnili v Rusijo za stalno?

"V tem trenutku težko rečem. Ne vem ,kaj bom delala jutri ,kaj šele v daljni prihodnosti. Dokler sem srečna in zdrava ter delam stvari, ki me veselijo, lahko živim kjerkoli na svetu".





Kakšen delež ima pri uspehu talent in kakšnega trdo delo?

"Resnično mislim, da brez trdega dela talent, ki ti ga je dal bog ne pomeni nič. Ne vem, če na kateremkoli področju v življenju, obstaja kakšen zelo uspešen posameznik brez trdega dela".

Nekateri vas opisujejo kot lepo atletinjo in vas omenjajo celo kot Marylin Monroe športa. Ali mislite, da s tem zmanjšujejo vaše športne dosežke?

"Nikoli se nisem obremenjevala s tem, saj tega ne morem kontrolirati. Mislim, da so ljudje začeli spremljati moj tenis, ko sem osvojila Wimbledon pri 17. letih, ob tem pa so se začeli zanimati tudi za mojo zunanjost. Vse kar lahko rečem je da si želim, da bom ostala ljudem v spominu kot teniška šampionka in nič drugega".





Kateri nasvet, ki ste ga prejeli, je bil za vas najboljši?

"Starši so mi vedno govorili, da naj dam vse od sebe pri kakršnemkoli delu, zato ničesar ne obžalujem. Tako je bilo v šoli, tenisu in pri vseh drugih stvareh. To hočem prenesti na vsa področja mojega življenja".


foto : images.google
pripravil : Marjan B.