Ko je Novak Đoković 5. junija 2016 osvojil OP Francije in dopolnil karierni Grand Slam, mu je pred nogami ležal svet. Postal je prvi tenisač po Rodu Laverju (1969), ki je osvojil štiri zaporedne največje turnirje in se pridružil peščici igralcev, ki se lahko pohvalijo z enim najbolj častitljivih dosežkov modernega športa.
.jpg)
Za Đokovića je bila to šesta lovorika sezone, njegova prednost na lestvici ATP - kot tudi v točkovanju za nastop na WTF v Londonu - pa ogromna. Nedotakljivi Đoković je bil po mnenju nekaterih na poti do koledarskega Grand Slama in olimpijskega zlata, kar je v vsej teniški zgodovini v eni sezoni uspelo le Steffi Graf (1988).
A vse to je bil le račun brez krčmarja. Dejstvo je, da je Đoković v zadnjem letu in pol odigral nečloveško število obračunov in bil pri tem več kot 90-odstotno uspešen. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo Srbu zalomilo, kdaj mu bo ponagajala poškodba oziroma kdaj bo naletel na nasprotnika, ki bo preprosto prevroč, da bi se najboljši tenisač sveta izvlekel na enega svojih ne tako prepričljivih dni.
V Wimbledonu je dvakratnega branilca naslova presenetil Sam Querrey, v prvem krogu olimpijskega turnirja pa ga je izločil Juan Martin Del Potro. A dva presenetljiva poraza nista mogla izničiti tega, kar je Đoković gradil leto in pol, tj. ogromna prednost pred zasledovalci, ki so ga ves ta čas le nemočno gledali v hrbet.
A v ozadju je svoj pohod pod taktirko starega/novega trenerja Ivana Lendla koval Andy Murray. Potem ko je tako v Melbournu kot v Parizu moral priznati premoč prvemu igralcu sveta, je najboljši britanski tenisač osvojil Wimbledon in ubranil olimpijsko zlato. Lepo bero točk je vpisal tudi v Cincinnatiju, kjer ga je v finalu premagal Marin Čilić. Murray je po zaslugi dobrih rezultatov zdesetkal prednost velikega rivala in si priigral dobro izhodišče za napad na enega navečjih ciljev v njegovi profesionalni karieri: prvo mesto lestvice ATP!
Po finalu OP Francije je Đokovićeva prednost na lestvici Race to London, ki upošteva le rezultate tekoče sezone, znašala 3225 točk. Pred začetkom OP ZDA je razlika le še 1215 točk. S preprostim izračunom ugotovimo, da bi Murray z zmago v New Yorku, kjer je leta 2012 v finalu premagal prav Đokovića, skočil na prvo mesto tekoče lestvice, če bi Đoković izpadel pred finalom. Britanec bi v tem primeru dobil 2000 točk, medtem ko polfnialist, na primer, le 720. Ob tem velja omeniti, da bo Đoković ne glede na razplet ostal na prvem mestu lestvice ATP, ki se šele ob koncu sezone izenači z lestvico Race to London.
Murray bo v New Yorku poskušal postati šele četrti tenisač v Odprti dobi, ki bi v eni sezoni zaigral v finalu vseh štirih Grand Slamov. To je pred njim uspelo Rodu Laverju (1969), Rogerju Federerju (2006-2007, 2009) in Đokoviću (2015).
V zgodovini je samo 25 igralcev zasedalo vrh teniške lestvice, od tega 16 ob izteku koledarskega leta. Kar 24 jih je v karieri zbralo najmanj 600 zmag, kar je Murrayju uspelo v Cincinnatiju.
Od ustanovitve računalniške lestvice ATP (1973) so prvo mesto zasedali predstavniki 13 različnih držav, med njimi pa ni Velike Britanije, ki velja za zibelko modernega tenisa. Lahko Murrayju uspe še en zgodovinski dosežek?
pripravil: Ž. J.
foto: Zimbio.com
Kje kupujete teniško opremo ?
Komentarji