Sedenje med izmenjavami nudi pogled v dušo tenisačev in tenisačic!

Courier je bral knjigo, Haas pisal SMS sporočila, Shriverjeva pa odšla na koktejl.

Sedenje med izmenjavami včasih ni obstajalo. Na Wimbledonu sedežev recimo niso koristili pred letom 1975, vse dokler se niso uklonili televizijskim zahtevam (potreba po reklamah), zato bi tenisači verjetno še danes stali na nogah in nekaj na hitro popili preden bi zamenjali stran.

Če ne bi pogledali starih posnetkov tega verjetno sploh ne bi vedeli, a tako je pač bilo. Požirek vode ali česa močnejšega (ja, bilo je tudi to, ne boste verjeli), brez zadrževanja. Danes so izmenjave povsem nekaj drugega. Od Nadalove obsesivnosti nameščanja 'flašk' in teniške opreme, do skrivanja pod brisačo kot to delata Robin Soderling in Vera Zvonarjova. Polno je teh neobičajnosti od kar so stoli prišli na teniške teren.

 ''Vsi se ozremo na nekaj kar bi nam pomagalo preživeti te trenutke, saj smo na igrišču prepuščeni samemu sebi'', pravi nekdanji 1. igralec sveta Jim Courier. ''To je odraz osamljenosti igralca med izmenjavo. To je edini velik šport pri katerem med odmorom nimaš priložnosti poklepetati z nekom''.

Vera Zvonarjova, resna a hitro vzkipljiva Rusinja, se med izmenjavami pokrije z brisačo. Gre za to, da se zaščiti pred zunanjimi dejavniki in ohrani energijo. ''Sem igralka, ki na igrišču sliši vse kar se dogaja okoli mene. Če nekomu pade steklenička, če nekdo komu kaj reče, če je nekdo zapustil sedež,...'' Dve leti nazaj je začela z novo taktiko in pravi, da se je njena koncentracija zelo povečala. ''Tudi če imam odprte oči ne vidim nič. Pomaga mi, da si spočijem oči ter se osredotočim na žogico, zato nimam več toliko vzponov in padcev v igri''.

Slučaj ali ne, Zvonarjova je bila leta 2010 v finalu Wimbledona in OP ZDA, lani pa v polfinalu OP Avstralije. Prišla je do 3. mesta na WTA lestvici. Njeno metodo uporablja tudi Robin Soderling, pred njim pa smo to lahko videli tudi pri Mariu Ančiću. Kakorkoli, brisača se lahko uporablja tudi za druge stvari. Belgijski veteran Norman je videl, da so nekateri pod brisačo brali SMS sporočila, ki so jim jih pošiljali trenerji. Resnica, a le na manjših turnirjih. ''To lahko opaziš, ko pazljivo odlagajo brisače''.

Nekoč odlični igralec dvojic Mark Woodford, ki je do slave prišel z rojakom Toddom Woodbridgeom, se spominja kako je enkrat igral z Markom Knowlesom. Takrat se je prepričal, da se brisača lahko uporabi še za druge stvari. Knowles je v tem dvoboju že izkoristil možnost odhoda na WC, a ga je spet 'prijelo'. ''Pri naslednji izmenjavi sem pogledal proti njemu, a on je bil v ekstazi. Brisačo je postavil preko nog, vprašal sem ga kaj dela, on pa mi je odgovoril naj počakam še sekundo. Za tem je odmaknil brisačo in poleg stola spustil pločevinko za žogice''. Težava je bila rešena toda nekatere probleme je med izmenjavami težje rešiti. Prostor med stebričkom, ki drži mrežo in sodniškim stolom je ozek, pa je v preteklosti zato prišlo do prepira med križanjem poti igralcev. Se spomnite polfinala OP ZDA leta 1997, ko sta se spopadle Irina Spirlea in Venus Williams? Šlo je za rasni spopad....nekaj podobnega pa se je zgodilo tudi na OP Avstralije 2005, ko je Juan Ignacio Chela pljunil med srečanjem z iritiranim Lleytonom Hewittem.

Za še večji incident sta poskrbela David Wheaton in Brad Gilbert na inavguralnem turnirju v Münchnu leta 1990. Igrala sta polfinale in malo je manjkalo, da bi zapele pesti. ''Srečala sva se med potjo do stola. Dvoboj je bil kar napet in nihče ni hotel popustiti. Nočem se opravičevati, a igrala sva za 550,000 USD'', se spominja Brad.

Leta 1993 je takrat 2. igralec sveta Jim Courier med izmenjavo izvlekel knjigo ''Maybe the Moon'' Armisteada Maupina potem, ko je izgubil 1. niz proti Andreju Medvedjevu na svetovnem pokalu v Frankfurtu. ''Delal sem vse mogoče, a to je bilo prvič, da sem se odločil brati knjigo. To je bila poteza iz obupa. Večina je bila skeptična, če imam v rokah pravo literaturo. To kar sem hotel doseči s knjigo je to, kar je Arthur Ashe napravil proti Jimmyu Connorsu v finalu Wimbledona leta 1975. Med izmenjavami si je Ashe privščil meditiranje. Za mene je bil to način, da se rešim stresa in moram povedati, da je koristilo''.

Courier je dobil 2. niz, dvoboja pa ne, med drugim  pa je zapravil štiri zaključne točke. Od takrat naprej ni nikoli več bral knjige na igrišču. ''Vem, da sem to naredil zaradi stresa, ni pa mi jasno, zakaj tega nikoli nisem več ponovil. Če bi zmagal, bi se verjetno še kdaj spomnil na knjigo ter bi to vzel kot novo strategijo za reševanje težav''.

Švedski trener Peter Lundgren se spomni, kako je njegov rojak Jan Gunnarsson dobil opomin sodnika v Monte Carlu, ker je med izmenjavo bral knjigo. No, Za Peta Samprasa je imel sodnik več milosti, ko je iz torbe izvlekel pismo žene Bridgette medtem, ko je izgubljal proti Georgu Bastlu v 2. krogu Wimbledona 2001. ''To je bil poskus, da se znebim negativnih misli. Nisem vedel kaj naj naredim, pa sem poskusil nekaj novega. Mislil sem, da mi bo pismo pomagalo, da razmišljam bolj pozitivno''. Vendar se to ni zgodilo. Sampras, sedemkratni zmagovalec Wimbledona, je izgubil obračun, ki je bil njegov zadnji na sveti travi. Kakorkoli, čez dva meseca je na OP ZDA prišel vse do konca ter končal kariero kot legenda. Od takrat naprej ni več igral.

Tenisači imajo prepoved komuniciranja na igrišču, toda Tommy Haas si je privošil SMS-anje s svojo ženo. ''Res je, vse dokler me en sodnik ni videl ter zabrusil, da ne smem koristiti mobilnika. Rekel sem, da si dopisujem z ženo in da to nima nobene veze s tenisom. Ponudil sem mu celo, da lahko prebere sporočila''.

Serena Williams je med izmenajavami brala včasih tehnično-taktični opomnik, Justine Henin pa je na poti do naslova v Roland Garrosu (2007) odpirala kuverte, v katerih so bila sporočila njenega trenerja Carlosa Rodrigueza. Vsako sporočilo je imelo poseben pomen (kako reagirati pri vodstvu v 2. nizu, kako se obnašati ob serviranju za konec dvoboja, kako proslaviti naslov,...). Nekdanji tenisač elitne deseterice Jay Berger bi napisal listo s frazami pred vsakim dvobojem kot so ''Glej žogico'', '' V kolenih bodi nizko'', ''Teči za vsako žogico'', ''zabavaj se'',....

Carsten Braasch bi verjetno v svojih časih prižgal celo cigareto med izmenjavo, Suzanne Lenglen pa je še tam v dvajsetih med izmenjavo srknila kozarček konjaka. Pam Shriver je bila med dvobojem s Helen Kelesi v Quebecu leta 1993 tako frustrirana, da je iz igrišča odšla v klubski bar ter naročila koktejl, brez namere, da se vrne na igrišče. Med čakanjem na postrežbo se je spustila v pogovor s poročenim parom, ki jo je prepričal, da se vrne na teren.

''Nisem spila koktejla, dvoboj pa sem izgubila. Ta dan mi je šlo prav vse narobe''.

 

pripravil: L.S.

foto: GoogleImages