Solze sreče Rogerja Federerja

Ja, Roger Federer je leta 2001 na Wimbledonu premagal takrat sedemkratnega prvaka Peta Samprasa in mu prekinil niz 31 zaporednih zmag na sveti travi. Čeprav v 4. krogu, je 19-letni Švicar šokiral teniški svet z zmago nad štirikratnim branilcem naslova, nova teniška zvezda je bila rojena, ne glede na to, da si nihče ne bi upal niti pomisliti, kaj bo temu dečku v naslednjem desetletju uspelo - premakniti teniško mejo v nepredstavljive višine.

Nato smo dve leti kasneje videli podobno sceno, ko je Roger Federer v finalu Wimbledona premagal Marka Philippoussisa za prvi osvojen turnir velike četverice. Padel je na tla, pokazal emocije in točil solze sreče. 

Za tem je to postala rutina teniškega maestra iz Basla, padanje po tleh in veselje se je pojavljalo skoraj vsak zadnji dan turnirjev za Grand Slam. Nasprotniki so se že kar navadili na to, prav tako organizatorji in gledalci, še posebej v vseangleškem klubu, kjer so videvali sceno leto za letom. 

Kakorkoli, leta so minevala, na uspehe pa se je navadil tudi Federer. Osvojil je skoraj vsako lovoriko, ki jo je ponujal tenis kot šport, videli smo njegove emocije po zmagah, a solz sreče ni bilo več. Da je samo človek, je Federer pokazal v finalu OP Avstralije leta 2009, ko ga je po veliki bitki premagal Rafael Nadal. Na poraze s Špancem je bil navajen, konstantno mu je gledal v hrbet na Roland Garrosu, a šlo je za peščenega kralja, ki mu je sedaj začel 'groziti' tudi na hitrejši podlagi. Po porazu v deželi 'tam spodaj' nam je dal videti tudi solze razočaranja, solze nekoga, ki je bil navajen zmagovati pa mu ni uspelo.

Roger Federer je osvojil rekordnih 17 Grand Slamov, 23 Mastersov, rekordnih 6 zaključnih Mastersov, zlato olimpijsko odličje v dvojicah, a nekaj je manjkalo, solatna skleda, ki jo v zrak dvigne zmagovalec pokala Davis. Gre za moštveno tekmovanje, Federer pa je čakal na rojaka, ki bi mu pomagal dokončati delo. Zaznal ga je letos, vzpon Stana Wawrinke mu je dal novo upanje.

23. novembra 2014 je Roger Federer s pomočjo Stana Wawrinke za svojo deželo vendarle ujel tudi prvi naslov v Davisovem pokalu (preberi tukaj) in po dolgem času smo na njegovem obrazu spet lahko jasno videli solze sreče, eksplozijo emocij. To je bil prijeten prizor za njegove oboževalce, dolgo so čakali na to. 

Vse to je Federerju uspelo le eno leto po najslabši sezoni v zadnjih desetih letih. Poslušal je kritike, nekateri so govorili, da se bliža čas upokojitve, on pa jim je odgovoril na najboljši možen način. Celo tisti, ki niso njegovi fani, pa so pravi ljubitelji tenisa, so se ob njegovih emocijah, zmagoslavju in veselju počutili resnično zadovoljne. 

Ne vemo, kdaj bomo lahko spet priča Federerjevim solzam sreče, toda v nekaj smo prepričani, če bo osvojil zlato posamično olimpijsko odličje čez dve leti v Riu, jih bomo videli litre in litre...

pripravil: L.S.

foto: zimbio.com