Janko Tipsarević je sezono 2016 končal na 144. mestu lestvice ATP, letos pa uspešno nadaljuje svoj pohod med najboljše igralce sveta. Leto je začel v Bangkoku, kjer je na turnirju serije Challenger prišel vse do finala in tam v dveh nizih premagal Blaža Kavčiča. Teden dni kasneje je osvojil še drugi Challenger na Tajskem, kar ga je na lestvici poneslo v bližino 100. mesta.
Sledili so trije neuspešni poskusi na ATP Touru, pri čemer pa je imel veliko smole, saj mu je ples kroglic namenil sila neugodne nasprotnike. V ekvadorskem Quitu je po dveh tesnih podaljšanih igrah izgubil s Thomazom Belluccijem, v argentinskem Buenos Airesu ni bil kos Alexandru Dolgopolovu, v brazilskem Riu pa Dominicu Thiemu. Izkupiček? Trije turnirji, ena zmaga (1-3), v Quitu je namreč slavil po predaji Daniela Gimeno-Traverja.
''Ne maram se izgovarjati na žreb. Sprašujejo me, kako je bilo v Južni Ameriki, jaz pa odgovarjam: 'Slabo.' Ne poudarjam, da je Alexandr Dolgopolov osvojil turnir, da Thomaz Bellucci igra dobro na nadmorski višini, da Dominic Thiem ni izgubil niza. Zakaj bi? Tekom kariere sem imel lažje in težje žrebe, tako kot vsak tenisač. Nobena kariera ni pogojena z žrebi, na koncu se vse izravna,'' je v obširnem intervjuju za srbski SportKlub povedal Tipsarević.
Žrebi na ATP turnirjih in Grand Slamih mu od povratka niso bili pisani na kožo. ''Zavedam se, da moram premagati te tenisače, če se želim vrniti med top 50, 30, ali 20, vendar si mislim 'dajte mi krog ali dva, potem pa naj pridejo Kei Nishikori, Milos Raonic, Grigor Dimitrov.' To so fantje, s katerimi sem igral v prvih krogih. Počutim se v redu, a nisem dovolj dober in primanjkuje mi samozavesti, da bi jih premagal. Samozavest je k***a, lahko ti pomaga ali škoduje. Če bom kopal naprej, verjamem, da bom našel zlato,'' je prepričan nekdanji osmi igralec sveta.
ATP Tour se je po koncu Mastersa v Miamiju preselil na evropska igrišča s pešeno podlago, kar pa Tipsareviću ni diši preveč, zato ostaja na betonu. ''Odigral bom nekaj Challengerjev na trdi podlagi, saj se bo v Evropi igralo samo na pesku. Imam dovolj dober ranking za glavni žreb na ATP turnirjih, vendar si želim zaloge točk, da se bom lahko udeležil turnirjev, ki jih imam rad. Queens, Wimbledon, Washington, Atlanta, Cincinnati. Želim si igrati v glavnem žrebu in nočem se vračati na Challengerje. Ni mi izpod časti, odigral sem jih kar precej, a na travi in ameriškem betonu ne želim igrati kvalifikacij.''
V luči izjemnih uspehov Rogerja Federerja je obujal spomine na OP Avstralije iz leta 2008, ko ga je Švicar premagal z 10:8 v petem nizu. ''Zelo mi je žal, da mu nisem vzel skalpa. S Federerjem imam slab medsebojni izid (0-6), a to ni sramota, saj ga ima 90 odstotkov Toura. Premagal sem številne tenisače iz top 10 in to bi bil lepo spomin. Ni se zgodilo. V tistem dvoboju je bilo zelo malo priložnosti, ki jih nisem izkoristil. V petih nizih je zabil 36 asov. Občutek sem imel, da sem boljši v izmenjavah, a je s pridom izkoriščal servis in ni dopustil, da bi ga prisilil v izmenjavo na backhandu.''
Čeprav nima zmage nad velikim Federerjem, pa je vpisal dve nad nekdanjim prvim igralcem sveta Andyjem Roddickom - Wimbledon (2008) in US Open (2010). ''Roddick mi kot igralec leži. Rad igram proti serverjem, ki bomardirajo, saj mi hitrost ne predstavlja težav. Ob živce me spravljajo tisti igralci, ki zadevajo natančne servise in nato prevzamejo pobudo. Ko sem Roddicka premagal v Wimbledonu, sem imel odprt žreb do polfinala, a se je takrat naprej uvrstil Rainer Schüttler. Ko sem ga premagal na OP ZDA, mi je dejal: 'Če izpadeš v naslednjem krogu, te bom ubil'.''
Tisparevic se je od prvih uspehov pa vse do leta 2011 zadrževal okoli 50. mesta na lestvici, nato pa se je v njegovi glavi zgodil premik in posegel je po štirih turnirskih zmagah. Dve je osvojil v sezoni 2011, eno leto pozneje, zadnjo pa leta 2013. ''To se je zgodilo po zmagi v Davisovem pokalu leta 2010. V profesionalnem športu kroži lepa motivacijska zgodba: Ali si želiš ali si ZARES želiš? Jaz sem se v tistem trenutku odločil, da si želim nekaj več. Če bi končal kariero in bi moja najvišja uvrstitev ostala 40. mesto, bi se slabo počutil. Želim si, da bi me pamet srečala pri 15 letih in bi imel kariero Gillesa Simona ali Tomaša Berdycha, ki sta večji del preživela nekje od 9. do 15. mesta. Mislil sem, da lahko, a preprosto nisem.''
Motivacijo in navdih je črpal od Rafaela Nadala in njegove borbenosti do zadnjega diha. ''Zelo mi je pomagal. Nikoli ne bom pozabil polfinala na OP Avstralije leta 2008. Jo-Wilfried Tsonga ga je povozil, bilo je 2-0 v nizih, 4:1 v tretjem, 15:15. Nadal udari forehand, se obrne proti svoji ekipi in stisne pest. V očeh se mu je videlo, da verjame v zmago. Nič se ni zgodilo, izgubil je 6:2. Na naslednjem turnirju v Rotterdamu ga je nekdo uničil na hitri podlagi, a spet smo lahko videli njegov fanatičen odnos.''
Dotaknil se je tudi zloglasne zgodbe o Davidu Ferrerju, ki naj bi v svojih ''najboljših časih'' pokadil tudi do škatlico cigaret na dan. ''Prenehal je pred tremi, štirimi leti, ampak da, prej je kadil. Pred najinim obračunom v Londonu sva bila na stranišču, on s cigareto v ustih. Nadal je bil drugi igralec sveta, pa je popil tri litre Coca-Cole dnevno in pojedel kozarec Nutelle. Kadi tretjina igralcev Bayern Münchna. Vem, ker sem bil z njimi v restavraciji. Ferrer je to kompenziral s celodnevnimi treningi.''
V zadnjih letih se je v tem pogledu marsikaj spremenilo. ''V zadnjem času je tega vse manj. Tenisači pazijo, kaj počnejo in vnašajo vase. Nima smisla, da imaš seboj fizioterapevta in kondicijskega trenerja, potem pa pokadiš škatlico na dan. Star sem 33 let in še vedno lahko igram dober tenis, ker nisem kadil, pil ali počel neumnosti. Vsaj ne v zadnjih 15 letih.''
Tipsarević ne zanika, da Federer igra odličen tenis, vendar dvomi, da bi s takšno igro lahko ugnal lanskoletnega Đokovića. Na pomoč so mu, meni srbski tenisač, priskočili tudi prireditelji turnirja v Melbournu. ''Federer je velik šampion, a eden od razlogov, zakaj se je znašel v tem položaju, je ta, da Đoković in Murray nista v najboljši formi. Nisem prepričan, da bi imel Federer možnosti v dvoboju z lanskim Novakom. Tega ne govorim zato, ker je Novak moj prijatelj, ampak res tako mislim. Druga stvar je ta, da je bil letošnji OP Avstraljie najhitrejši do zdaj. Žogice v Melbournu so tekom dvoboja običajno postajale večje, a tokrat so postajale manjše. V petih nizih je premagal Nishikorija, Wawrinko in Nadala. Želel je dokazati, da ni za v staro šaro. Prepričan sem, da je v preteklosti igral z manjšimi bolečinami in ni mogel početi tega, kar si je želel. Prav tako mislim, da je Ivan Ljubičić popravil njegov backhand. Roger igra najboljši backhand v karieri.''
pripravil: Ž. J.
foto: Zimbio.com
Kje kupujete teniško opremo ?
Komentarji