Teniški zdravnik

Prehrana pri tenisu

Intenzivno igranje tenisa izčrpa organizem. Najprimernejšo hrano za tekmovalce in navdušene rekreativce, zaljubljene v lopar in teniško žogico, predstavljajo nedvomno ogljikovi hidrati (hitro – sladkorji in počasneje – škrob in vlaknine, razgradljivi), ki omogočajo dobro igro, uspešne skoke in zmagovalen rezultat. Pri tenisu je telo trojno obremenjeno; igra zahteva namreč maksimalno koncentracijo, koordinacijo in mišično aktivnost, pri čemer strokovnjaki poudarjajo, da je glukoza najprimernejši vir energije, saj je lahko razgradljiva in hitro daje dovolj energije.

Med najustreznejšo hrano na teniškem jedilniku po ugotovitvah kanadskih nutricionistov in športnih medicincev sodijo:

• koruza (pečena ali kuhana na storžu, polenta, pečenjak, kruh, pecivo ipd.),
• kruh (črni, ajdov, polnozrnati, ovsen, ržen ipd.),
• muesli (iz mešanih žit, obogatenih z vitamini in minerali, s sadjem, medom, lahko tudi temno čokolado),
• testenine (običajne, sojine, polnozrnate),
• med in sadje (sveže: predvsem banane, ki poleg ogljikovih hidratov vsebujejo tudi vitamine in minerale, pa tudi grozdje, jabolka, marelice, breskve, hruške, ananas in slive ter posušeno: fige, slive, marelice, datlji, jabolka, hruške, rozine),
• oreščki (orehi, mandlji, lešniki, indijski oreščki, brazilski orehi idr.) in semenke (bučno, sončnično, sezamovo, laneno seme).

Pomemben je tudi pravi čas prehranjevanja – vsaj dve uri po obilnem obroku se ne ukvarjajte z intenzivno igro. Uro pred tenisom pa zaužijte kos sadja (banana, marelice, grozdje), ali prigrizek, bogat z ogljikovimi hidrati. Preden se podate na teniško igrišče pa se odpovejte sladkorju in pijačam, bogatim s kofeinom (prav kava, pravi čaj – z izjemo zelenega in gazirane pojače), ki lahko zaradi povečane napetosti mišic botrujejo bolečinam in krčem ter večji nevarnosti poškodb. Predpogoj za uspešno in koristno igranje tako v vročih kot tudi v hladnejših dneh pa je nedvomno tudi optimalna oskrba organizma s tekočino - uživanje zadostne količine vode (naravne, izvirske, mineralne – najbolje negazirane in ostale čimbolj naravne, organizmu prijazne tekočine).

Poškodbe pri tenisu

Teniški komolec pri rekreativnih igralcih tenisa nastane zaradi ponavljajoče in čezmerne obremenitve mišic iztegovalk zapestja in prstov, ki se priraščajo na nadlahtnico. Bolečine sproži upogib zapestja navzgor proti uporu. Ta sindrom se lahko pojavi tudi pri nešportnikih.Zdravljenje obsega mirovanje roke,ledene obkladke,jemanje analgetikov.Ultrazvočno zdravljenje lahko pripomore k zmanjšanju vnetja.Če je bolečina huda in trdovratna prihajajo v poštev injekcije kortikosteroidnih zdravil.Včasih je potreben operativni poseg za sprostitev tetive.

Poškodba rotatorne manšetne rame.Do tega pride zaradi hitrih gibov in rotacij(nadlaket).Večinoma je ta poškodba posledica napačnega serviranja.Poškodbo zdravimo s počivanjem,ledenimi obkladki in zdravili kot je ibuprofen.Če bolečine ne popustijo 7-10 po zdravljenju obiščite svojega zdravnika.










Izvin zapestja.Predvsem se zgodi igralcem,ki veliko uporabljajo top-spin udarec in pa pri napačni drži loparja.















Hrbtna bolečina je ponavadi pri tenisu povezana s povečano in pretirano usločenostjo pri izvajanju začetnega udarca-servisa.Predvsem starejši igralci tenisa imajo pogosto bolečine v hrbtu zaradi nastajajoče se okornosti in artritisa.Z vsakodnevno vadbo trebušnih in hrbtnih mišic zelo zmanjšamo bolečine.Bolečina v hrbtu lahko popusti pri počitku na trdi žimnici ali deski.Bolečino omilijo tudi analgetiki in tople obloge.Če pa bolečina ne pojenja in je zelo huda ali pa jo spremlja še občutek šibkosti v nogi ali težave pri obvladovanju mehurja,morate takoj k zdravniku.










Bolečine v kolenu nastanejo predvsem zaradi obrabe hrustanca.Ta poškodba se bolj pojavlja pri profesionalnih igralcih in pa rekreativcih,ki veliko igrajo.Nenaden zasuk v kolenu nategne vezi ali strga meniskus.Huda okvara sklepa,ki je pogosto posledica športne poškodbe,izzove hemartrozo(krvavitev v sklep),manjše poškodbe pa povzročijo sinoviitis(vnetje membrane).
 

Ahilova tetiva Sestavljajo jo mišice meč.Manjše poškodbe tetive so pogoste.Po navadi nastanejo zaradi nepravilne tehnike pri teku ali zaradi neprimerne obutve.Vse to lahko povzroči vnetje tetive(tendinitis) in natrganje vlaken.Take težave večinoma minejo s počitkom in fizioterapijo.
Ahilovo tetivo lahko pretgajo močne nategnitve.V takih primerih je navadno potrebna operacija.








Izvin gležnja je zelo pogosta poškodba pri tenisu.Povzroči jo vrtenje stopala prek njegove zunanje meje,zaradi česar se nategnejo in poškodujejo sklepne vezi na zunanji strani sklepa.Zelo močan zvin lahko povzroči obsežne raztrganine sklepnih vezi,tako da je potreben kirurški poseg.Sami lahko zelo zmanjšamo nevarnost za poškodbo s tem ,da izberemo čevlje ki so posebej narejene za tenis.(obvezno)