Jimmy Connors je 2. septembra praznoval 59 rojstni dan. Pred 20. leti je še vedno čil 39-letnik (danes se spominja) užival ''najlepših 11 dni svoje kariere''. No, ni mu uspelo zmagati. Enajst največjih. Ko to pride iz človeka, ki je osvojil 107 ali 109 naslovov v karieri (edini nad 100), ki jih bo verjetno zelo težko preseči, osem naslovov na turnirjih za grand slam, pet US Opnov, edini, ki je na OP ZDA zmagal na treh različnih podlagah, travi, pesku in betonu, potem je teh 11 dni moralo biti veličastnih.
Morda celo več od tega. OP ZDA je zelo čuden turnir. Zelo netipičen. Američani niso Britanci, ne Avstralci in ne Francozi. Radi imajo tipe ljudi kot je Connors, ki je vedno, res vedno, na terenu nosil srce, najbolj prav v New Yorku.
Dvajset let je minilo od njegovega legendarnega dvoboja z Aaronom Kricksteinom in polfinalom OP ZDA. Polfinalsis z 39. leti! Bodite prepričani, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo.
''Leto dni sem bil izven tenisa. Vrnil sem se po operaciji zapestja in potem, ko sem se kot začetnik spet učil igrati tenis. Pa še novinarji, ki so vztrajno pisali in spraševali kaj še delam v tenisu. Je lahko še kaj boljšega?''
Za Connorsa ne. Toda vse je šlo navzdol v začetku leta 1990.
''Na prvem turnirju sem si poškodoval zapestje. Poiskal sem druga mnenja in vsi so rekli, odmor in terapija. Nič se ni zgodilo. No, nato se mi je v začetku septembra javil zdravnik, prijatelj iz New Yorka ter dejal, da naj se oglasim pri njemu, saj tako ali tako nimam kaj izgubiti. Res sem šel. Operiral mi je zapestje, ga dal v mavčno oblogo, ki sem jo nosil 11 tednov. Po vsem tem sem začel zelo počasi in previdno. Roland Garros in Wimbledon sta bila skromna, a igra je bila vse boljša''.
Connors je zaradi izjemno dolge kariere igral z nekaj generacijami. Gonzalez, Laver, Emerson, Newcombe, pa Bjorn Borg in John McEnroe, ki so mu bili v določenem času največji tekmeci, pa vse do Agassija, Samprasa, Courierja. Časi so se spremenili.
''Spoznal sem to enkrat, ko sem treniral Andya Roddicka. Videl sem spremembe. Dobre, slabe, grde. Oprema (lopar) je dramatično spremenila tenis. Tu je še podlaga, recimo trava v Wimbledonu. Ko sem igral z Borgom in sva prišla do več kot šestih udarcev, so bili gledalci nezadovoljni, tako kot so sedaj, če je izmenjava krajša. Bom iskren. Prihajam iz izgubljene generacije. Naš pristop je bil drugačen, igra je bila drugačna, vsak je igral drugače. Imeli smo izbor udarcev in karizmo. Sovražim to reči, toda mi smo imeli vse. Kaj pa ti fantje danes? Vsi igrajo enako.''
Connors ni preveč razmišljal okrog izbora.
''Rafa je vsekakor moj favorit, v zadnjem času pa tudi Djoković. Res me zanima, kako bo sedaj Federer, ko ve, da mora premagati oba za dvig lovorike. No, njegova igra je bolj eleganca in stil. Sam imam raje tenisače, ki se ne sramujejo igrati s krvavimi koleni, če je to potrebno. Zato je Nadal moj izbor.''
Federer je pravkar dopolnil 30 let. Connors je igral skoraj do štiridesetih. Kje je meja Švicarja?
''Kot sem rekel. Igralci niso več takšni kot nekoč. Federer bi lahko zaradi tega igral še nekaj let. Lažje mu je od drugih. Včasih si imel Lendla, ki je igral na en način, McEnroeja, ki je igral na drugi način, Borga, ki je igral na tretji in Eddieja Dibbsa na četrti. Ponavljam, tega danes ni več, zato je lažje.''
Dvajset let je minilo od nekega čudežnega OP ZDA. Jimmy Connors je v 1. krogu izločil Patricka McEnroeja potem, ko je zaostajal za dva niza. Nato se je zgodil dvoboj vseh dvobojev. Aaron Krickstein v osmini finala. Connors je zmagal po 4 urah in 41 minutah s 3-6, 7-6, 1-6, 6-3 in 7-6 potem, ko je v petem nizu Krickstein vodil s 5-2. Connors se je ob kolektivni histreriji in petju 'Happy birthday' vrnil, tako kot že velikokrat pred tem. Ja, to je bil njegov 39. rojstni dan.
''Nikoli nisem pogledal celega dvoboja. orda točko tu in tam. Bilo je noro, tako kot sem igral. Noro. Moj pristop je bil nor in atmosfera je bila nora.''
Še je imel moč, da je v četrtfinalu po štirih nizih dobil Nizozemca Paula Haarhuisa. Za polfinale in Jima Courierja je ni več ostalo. In to je to, kar mu manjka. Tekme in atmosfera kot je bila pri Kricksteinu.
''Ko bi lahko le še enkrat našel ta občutek. Peti niz, 5-5, dvoboj na robu, ko bi lahko vsaj še enkrat vrnil ta občutek. Vsi lahko dobijo dvoboj 6-2, 6-2, 6-2. Toda tisto pravo se začne pri 4-4 v petem. Občutek, ki ga več ne morem najti. Izginil je. Ko bi ga le lahko...samo še enkrat.''
Ko bi tudi mi lahko. Pa čeprav le enkrat...
vir: Neven Bertičević
prevod: L.S.
foto: Google Images
Kje kupujete teniško opremo ?
Komentarji