Piatti živi v Monte Carlu, a večino časa sicer preživi na teniški turneji. Rojen v Comu, do dvajsetega leta je aktivno igral tenis na nivoju druge italijanske lige. Potem je v Rimu naredil šolo za učitelje in je postal učitelj tenisa. Nato je delal za italijansko teniško zvezo v nacionalnem teniškem centru. Okoli leta ‘86 je začel delati s profesionalci, in je takoj vzgojil skupino odličnih, zelo neugodnih italijanskih igralcev. Lani je začel delati še z enim igralcem, ki ima izjemen enoročni backhand Richardom Gasquetjem, ki so mu pred mnogimi leti francoski teniški mediji napovedali zvezdno kariero.
Med turnirjem v Umagu delate s skupino otrok, s katerimi delate? Ali gre za vašo šolo oz. za vašo akademijo?
Ne gre za mojo akademijo ne za šolo. Preprosto sodelujem z različnimi trenerji. To skupino zato imenujem Piatti Tennis Team. Sodelujem s trenerji, ki delajo z zelo mladimi igralci, predvsem z otroci. To zelo rad počnem in sem od nekdaj počel. Po eni strani delam s profesionalci, po drugi pa z mladimi otroki. Ko je imel Andreas Seppi nekih trinajst oziroma štirinajst let, sem sodeloval z Massimom Sartorijem, ki je njegov trener in tako tudi z Andreasom. Seppiju sledim v karieri, pomagal sem mu pri športni rasti, čeprav je vse izvedbeno trenersko delo opravljal Sartori. Seppi je prihajal v Monte Carlo, kjer sem spremljal njegov razvoj. Zanj sem izbiral in pripravljal načrte treningov. Veliko pomena polagam v način treniranja. Pomembno mi je, da se otroci naučijo igrati tenis z dobro tehniko, zelo pomembna mi je tudi dobra fizična pripravljenost. Vse, kar sem se naučil v tridesetih letih, želim prenesti in dati najmlajšim. Na začetku svoje kariere sem treniral igralce, kot so Renzo Furlan, Cristiano Caratti, Cristian Brandi in Federico Mordegan, ko so imeli štirinajst let. Ti štirje so bili v moji skupini. Vsi so postali profesionalci. Eden je bil 19. na svetu, drugi 26. na svetu, Mordegan in Brandi pa sta prišla do prvih petdeset v dvojicah.
Omenili ste Carattija. Je to tisti igralec, ki je namučil Ivana Lendla?
Ja. Caratti ga je premagal. 7-6 v tretjem na turnirju v Milanu. Istega leta leta sem imel tri igralce, ki so bili med prvih petdeset. To so bili Furlan, Caratti in Camporese. Vsi so v tistem letu (leta 1991 op. av.) premagali Lendla. Furlan v Hamburgu, Camporese v finalu Rotterdama.
Imeli ste torej dober taktični načrt za Lendla.
Ja, ko so bili ti igralci še otroci, sem jim vedno dogovarjal tekme proti močnejšim igralcem. Lendl je bil močnejši od njih. V tekmah proti Lendlu smo imeli sicer tudi nekaj sreče.
Najbolj ste poznani po svojem delu z enim drugim Ivanom, Hrvatom iz Banja Luke Ivanom Ljubičičem. Kako ste prepoznali njegov talent?
Ivana (op. Ivan Ljubičić se je v nedeljo poslovil od profesionalne teniške kariere na Masters turnirju v Monte Carlu) sem spoznal, ko je iz Bosne prišel v Italijo. Takrat je imel štirinajst let. Videti mu je bilo, da je inteligenten fant, ki želi igrati tenis na zelo enostaven in zelo jasen način. Že pri štirinajstih mu je bilo jasno, kaj želi. Zares sem ga začel trenirati, ko je bil pri sedemnajstih letih na koncu juniorskega obdobja. Od takrat sva skupaj.
Z Ivanom sta delala tako rekoč več kot 15 let. Kaj lahko poveste, kako se je razvijal vajin odnos?
Na začetku je bil fantek. Zrel mladenič, ki je moral še spoznati svoje kakovosti. Moja naloga ni bila, da ga učim, ampak, da mu pomagam, da spozna lasten pontencial in koliko je vreden. V Ivanu sem prepoznal atleta visokega nivoja, ki je samo moral razumeti, kako v teniški igri lahko izkoristi lastni potencial. To je bilo zame ključnega pomena.
Katere so najmočneje strani Ivana, kot jih vidite?
Ima vse lastnosti zelo močnega igralca. Ima telesno konstrukcijo in tehniko. Njegovi tehniki servisa in backhanda sta med najboljšimi. In ne nazadnje ima mentalno sposobnost, kajti živi v sedanjosti in nima strahu pred velikimi točkami, zna se odločati in zato lahko zmaga v pomembnih mečih. Ko je dobro pripravljen, Ivan redko izgubi zaradi svojih napak, pač pa si njegov nasprotnik izbojujejo zmago. Za razliko od igralcev, ki dobijo tekme, zato ker nasprotnik izgubi, je Ivan sposoben dejansko zmagati, dobiti pomembne dvoboje. Ko je leta 2010 zmagal na ATP Masters turnirju v Indian Wellsu, je to tudi dokazal.
Znameniti poljub iz Indian Wellsa 2010
Ali je Ivan kaj spremenil svojo igro, ko je z leti prestopil med starejše igralce?
Pravzaprav je Ivan spremenil svojo igro pred leti, ko se je pred leti začel uveljavljati na profesionalni turneji. Sprva je bil bolj obrambno usmerjen igralec. Igro je z leti spremenil, ko je razumel, da mora za zmago proti boljšim igralcem igrati bolj napadalno. Razumel je, da v odločilnih trenutkih, ne sme čakati, temveč, da je potrebno prevzeti pobudo in voditi igro. Postal je bolj agresiven igralec, ki je imel še eno prednost, saj mu je uspevalo združiti oba načina igre. Lahko je bil agresiven, znal pa je tudi počakati v obrambi.
Ivan ima sposobnost vstopiti v glavo nasprotnika. Ali je to dejavnik igre, ki sta mu namenjala pozornost?
Na turneji se igralci med seboj dobro poznajo in vedo, kako razmišljajo. Ivan vsekakor dobro pozna druge igralce in pozna njihove slabosti. Tsonga, ki sem ga bolje spoznal, odkar delam z Richardom Gasquetjem, zelo ceni Ivana in ga ima za zgled glede drže in obnašanja na igrišču. Ivan je dobro vedel, kako se bodo določeni igralci obnašali pri pomembnih točkah. Ivan je zelo inteligenten igralec, saj zna zelo dobro brati tekmo.
Od lanskega leta ste delali z Ljubičičem in Gasquetejem. Kako ste združevali to delo?
Ko sta bila Ljubičič in Gasquet skupaj na nekem turnirju, je bil z nami vedno tudi Cristian Brandi, ki zdaj dela z menoj kot trener. Cristian je bil član skupine italijanskih igralcev, s katerimi sem delal v osemdesetih letih. Ivan in Richard imata svoja kondicijska trenerja. Ivan je delal z Daliborjem Cirolo, Richard pa dela s kondicijskim trenerjem iz francoske teniške zveze. Ivan in Richard nikoli nista trenirala skupaj. Njuna treninga sta bila vedno ločena, kar je bilo zame dvojno delo, in sta le redko igrala sparing meče. Richard Gasquet na ameriški turneji sicer dela s Sebastianom Grosjeanom.
Kako je organizirano vaše sodelovanje z Gasquetjem?
Osnova vsega dela se opravi na treningih. Veliko delam z Brandijem, ki igra kot sparing partner, medtem ko se jaz osredotočam na Richardovo igro. Z Richardem je hkrati preprosto in zapleteno. Na številnih posnetkih sem videl Richarda, kako je igral, ko je bil otrok. Zelo mi je všeč, kako je igral takrat. Ni pa mi bilo preveč všeč, kako se je razvil kot odrasli igralec. Poskušam ga pripraviti do tega, da bi spet igral v slogu, kot je igral ko je bil otrok.
Bi moral Richard igrati bolj agresivno in biti postavljen bolj v igrišču?
Richard je igralec, ki ima rad kontrolo nad potek igre. Moral bi igrati malo bolj ravne udarce. Še nedavno je igral zelo zaspinan forehand, moral pa bi igrati bolj raven forhend, kar pomeni, da bi moral bolj stopiti v igrišče in pritisniti žogo. Grevo z malimi koraki naprej. Najprej sva začela vpeljevati en raven forhend vsakih deset udarcev.
Riccardo Piatti in Richard Gasquet sodelujeta od februarja 2011
Ali igralec, ki bolje stoji v igrišču, tudi bolje nadzoruje potek igre?
Vsekakor ja. Tenis je tudi teritorialni šport. Ko se igralec bolj približa igrišču, bolje nadzoruje igrišče in igro, in je večja verjetnost, da bo zmagal. Stvari tako delujejo še zlasti na visokem nivoju. Novak Djoković je številka ena tudi, zato ker je vedno v igrišču.
Kako razlagate fenomen Djoković oziroma njegovo izjemno formo, stanje igre, ki traja več kot dobro leto dni.
Novakemu razvoju sem sledil od nekdaj. Treniral sem ga leto dni. Zame ni presenečenje, da je številka 1. Trdo je delal, da je to dosegel. Je zelo zrel fant, zelo pozoren, zelo buden, zelo dobro telesno pripravljen, ki zelo dobro razume igro. Zame je povsem normalno, da je številka ena.
Novak je prav na izjemen način vstopil v Nadalovo glavo.
Djoković igra boljši tenis od Nadala. Zdaj ko je uredil fizično pripravljenost, ko lahko igra v nedogled, ga premaguje. Djoković igra boljši tenis od Nadala, morda ne igra boljšega tenisa od Federerja, ampak od Nadala zagotovo. Novak ima večji repertoar udarcev od Nadala. In med drugim ima več variacij na backkandu. Po drugi strani je Rafa izjemen borec, mentalno zelo močan igralec, ki pač ima v primerjavi z Djokovićem žal premajhno izbiro udarcev. Tisti igralci, ki so na visokem nivoju, zelo dobro poznajo tenis. Poznajo tehniko, vedo, kako jo uporabiti, ter imajo mentalno razumevanje igre. Prvih sto igralcev na svetu, lažje in bolj normalno igrajo tenis. Oni spodaj pa si delajo težave. Igralci, ki so okoli tridesetega, štiridesetega mesta na lestvici pristopajo pomembnim točkam bolj sproščeno, saj bolje poznajo različne situacije v igri v primerjavi s tekmeci, ki niso presegli osemdesetega mesta. Boljši igralci igrajo na bolj enostaven način, medtem ko so slabše uvrščeni igralci v večjih dvomih pri sprejemanju odločitev.
Kako bi razložili bistvo tenisa?
Rekel bi, da je tenis enostaven šport, če se ga pravilno naučimo letih, primernih za učenje. Če se otroke pravilno nauči, in se jim v razvoju pravilno sledi, je zelo verjetno, da se bodo razvili v dobre igralce. Problem je, da tisti, ki skrbijo za teniški razvoj otrok, prepogosto niso dovolj pozorni na to, kaj počno otroci in se jih pušča same, da igrajo po svoje, medtem ko se večja pozornost posveča igralcem visokega nivoja. Pri pouku tenisa otrokom je treba vložiti veliko pozornosti glede tehnike, kot tudi glede telesne pripravljenosti. Tenis je lahko zelo enostaven šport, če se ga od samega začetka uči na pravilen način.
Kaj je osnova teniškega igralca na zelo visokem nivoju?
To, da izvaja stvari na zelo enostaven način in da jih dela v pravem trenutku. To velja tudi za fizično pripravo. Nikoli nisem videl dobrih igralcev, ki ogromno delajo na fizični pripravljenosti. To kar za njih drži je, da od nekdaj delajo na fizični pripravljenosti. Določeni igralci začno resno trenirati šele pri petnajstih, šestnajstih, medtem ko se drugi začno posvečati tenisu bistveno prej, in zato imajo več časa, da se pravilno razvijejo. V tenisu tako kot v nobenem športu, ni skrivnosti, stvar je le v tem, da je treba prave stvari delati ob pravem času.
Kaj je za vas najpomembnejši dejavnik pri teniškem razvoju?
Veliko pomena pripisujem temu, da se otroci naučijo pravilne drže loparja, če imajo pravilen prijem, se začno tudi pravilno premikati in pravilno slediti žogici.
Kaj so po vašem mnenju ustrezna leta za začetek igranja tenisa?
Rekel bi, da je s tenisom dobro začeti čim prej. Otroci lahko začno igrati tenis že pri štirih letih. Zelo pomembno je, kako se naučijo igrati. V zgodnjih letih je zame zelo pomembna tehnika udarcev. Po drugi strani je pomembno, da se z otroci dela na razvoju koordinacije in na razvoju hitrosti.
Če bi imeli možnost nekaj spremeniti v tenisu, kaj bi naredili?
Dal bi večji pomen otrokom. Treba jim je bolje slediti. Piatti Tennis Team se ukvarja predvsem z mladimi.
Kaj pa bi spremenili pri profesionalcih?
Nič kaj posebej, morda le to, da jim ne bi bilo treba igrati toliko turnirjev, da bi denimo igrali maksimalno 14 do 15 turnirjev na leto, oziroma da bi lahko omejili število turnirjev, ki jih profesionalci lahko igrajo na leto. Na ta način bi tisti, ki so zares dobri, trajali dlje in bi imeli daljše kariere.
Za konec, nasvet igralcem vseh tipov in starosti. Kako pristopiti k igri?
Početi je treba stvari na čim bolj enostaven način. Če se nekdo pravilno nauči tehniko, postane igra enostavna. Problem je, če se nekdo napačno nauči tehniko, potem tenis postane težka igra. Tenis je sicer enostavna igra.
Intervju opravil Terens Štader
foto: GoogleImages
Kje kupujete teniško opremo ?
Komentarji